Iskanje


Označeno z Digitalni dokazi x Taktika x Lozinka x Browser x

BLATENJE IN PONIŽEVANJE

Žaljivke, kletve in uporaba poniževalnega tona v komunikaciji napada osebno dostojanstvo, ugled in položaj napadenega v javnosti. Slike, videposnetki, memi in animacije služijo za sramotenje in poniževanje posameznika na spletu.

Zaradi različnih osebnih stopenj tolerance je meja med upravičeno kritiko in blatenjem velikokrat nejasna. Javne osebe, še posebej politični predstavniki, morajo imeti debelejšo kožo pri sprejemanju kritike. Po drugi strani lahko novinarji ter aktivisti za človekove pravice šokirajo in užalijo javne osebe za potrebe javnega interesa.

Novinarke, aktivistke in političarke so večkrat tarče blatenja in poniževanja v primerjavi s svojimi moškimi kolegi. Napadi, ki temeljijo na spolni identiteti, so mednarodno prepoznani kot spolno nasilje.


Če ste žrtev spletnega nasilja, vam svetujemo, da pomoč poiščete med svojimi prijatelji in podporniki ter sodelavci, ki vas bodo poslušali in razumeli. Začasno prenehajte z delovanjem na področjih, kjer prihaja do napadov in delo predajte sodelavcem.

Če ste novinarka, se obrnite na skupino "Female Journalists against violence", ki nudi pomoč in podporo v primerih zgoraj opisanih in drugih napadov.

Digitalni dokazi Ugled Taktika Podpora Novinar/ka Javni uslužbenec

LAŽNE PRIJAVE

Zloraba mehanizmov za prijavo spornih vsebin oziroma vlaganje lažnih zahtevkov za kršitev avtorske pravice ter drugih zlorab Pogojev uporabe oziroma Pravil skupnosti ter drugih regulatornih orodij na družabnem spletu z namenom blokiranja uporabnika, ukinitve uporabniškega računa oziroma utišanja posameznega uporabnika.

Ponovno vzpostavljanje nadzora nad spletnimi profili je ponavadi zelo zahteven in dolgotrajen postopek. Pritožbeni postopki od prijavitelja zahtevajo veliko časa in energije in četudi žrtev s pritožbo uspe, so napadalci uspeli z začasnim izklopom profila.

Najbolj znan srbski primer lažnih prijav glede kršitev pogojev uporabe družabnih omrežij je začasna ukinitev profila Varuha človekovih pravic.


https://resursi.sharefoundation.info/sr/resource/kako-mreze-ureduju-javni-prostor-youtube-protiv-ombudsmana/

Digitalni dokazi Prijava platformi Taktika Identiteta Pritisk

BLATENJE IN PONIŽEVANJE

Žaljivke, kletve in uporaba poniževalnega tona v komunikaciji napada osebno dostojanstvo, ugled in položaj napadenega v javnosti. Slike, videposnetki, memi in animacije služijo za sramotenje in poniževanje posameznika na spletu.

Če sumite, da ste žrtev blatenja oziroma poniževanja, se lahko obrnete na Policijo oziroma nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost .

NASVET: Na blatenje in poniževanje se ne odzivajte, saj bodo vaši odzivi na sodišču lahko uporabljeni proti vam.

Hkrati dobro ocenite situacijo in presodite, ali gre za dejansko blatenje in poniževanje ali samo za neslano šalo. Če bo to razliko ugotavljalo sodišče, ima to za vas lahko negativne posledice.


Če vam je identiteta kršitelja znana, potem imate možnost vložitve odškodninske tožbe, pri tem pa se ne morete zanašati na pomoč organov pregona. Če v odškodninski tožbi sodišče presodi v vašo korist, vam ponavadi pripada denarna odškodnina.

Ocena tveganja je dober način ocenjevanja težo morebitnega prekrška - kdaj in zakaj se je prekršek zgodil in kdo je odgovoren? Če na primer objavite članek o občutljivi družbeni temi, lahko z oceno tveganja predhodno ugotovite, kdo bi bil lahko zaradi objave prizadet. Pomembno je, da blatenja in poniževanja ne normaliziramo.

Ko se odzivate na blatenje in poniževanje, izberite pristop, s katerim se boste počutili varno in ki vam bo pomagal zmanjšati možnost dodatnega trpljenja, poskrbite za arhiv žaljiv in blatenj ter se podučite o digitalni varnosti ter varovalkah na družabnih omrežjih.

Digitalni dokazi Prijava platformi Blokiranje uporabnika Ugled Taktika Kazenske ovadbe

LAŽNE PRIJAVE

Zloraba mehanizmov za prijavo spornih vsebin oziroma vlaganje lažnih zahtevkov za kršitev avtorske pravice ter drugih zlorab Pogojev uporabe oziroma Pravil skupnosti ter drugih regulatornih orodij na družabnem spletu z namenom blokiranja uporabnika, ukinitve uporabniškega računa oziroma utišanja posameznega uporabnika.

Podobno kot spletno provociranje je lažne prijave težko opredeliti kot kršitev zakonodaje. Zaenkrat je to označeno kot zloraba spletne storitve, na žalost pa je zelo težko poiskati rešitev za ta problem, saj so sistemi za prijavljanje kršitev ponavadi avtomatizirani in ne nudijo prave rešitve.

S tem problemom se je težko spopasti in ga rešiti, vseeno pa Facebook in Twitter nudita pomoč pri ponovnemu vklopu uporabniškega računa, ki so ga predhodno izklopili zaradi lažnih prijav. Na žalost je odzivni čas teh spletnih storitev zelo dolg, hitrejša rešitev je ustvarjanje novega uporabniškega računa.

Digitalni dokazi Geslo Avtentikacija Naslov za ponastavitev Škoda Taktika Uporabniški račun